Na naši šoli se zavedamo, kako pomembno je vzpodbujati posameznike k čitljivim zapisom. Zato smo se vključili v projekt Teden pisanja z roko in se lotili dela na predmetni stopnji, ker pa se nam je hitro porodila misel, da tudi odrasli vedno bolj »opuščamo« željo po lepi pisavi, smo izpeljali kar medgeneracijsko sodelovanje. K delu smo povabili tudi zaposlene, ne le učitelje, ampak tudi tehnično osebje (v tajništvu, računovodstvu, svetovalni službi in pridružila se je tudi gospa ravnateljica). Vsi so se z veseljem odzvali, učenci so bili navdušeni in priznali so, da bi se morali večkrat potruditi.


Najlepše izdelke smo razstavili in bili so lepa kulisa prireditve v počastitev kulturnega praznika.

slika1
Učenci šestih razredov so zbirali in zapisovali zanimive misli in dodali tudi pregovore, prav tako so nekaj zanimivih rekov in misli dodali tudi učitelji.

slika2 2
Sedmošolci so sami ustvarjali rime in nastale so zanimive pesmi.

slika3 2
Osmošolci so imeli konkurenco odraslih. Vsi so namreč v izziv dobili štiri izhodiščna besedila, brez naslova, ki so se jih trudili sestaviti v zgodbo tako, da je vsak napisal največ štiri povedi.

Težko bi se odločili, kdo ima več domišljije ali mlajša ali zrelejša generacija.

slika4 2

Devetošolci so si izbrali prijatelja, ki mu bodo poklonili verze ali T. Pavčka ali S. Vegri, ki so jih prepisali, sami pa so dodali še svojo misel in »dekoracijo«.

slika5 2 slika6

Želimo, da bi večkrat pomislili na pomen pisave, ne samo v tednu, ko nas je v to vključila akcija.

Magda Grajš