PROJEKTI
Projekte in druge dejavnosti, ki jih bomo izvajali na šoli, lahko umestimo v področja ohranjanja naravne in kulturne dediščine, športa, ohranjanja zdravja, razvoja turizma ter skrbi za zdravje in varnost.
Izvajamo jih z namenom vseživljenjskega učenja ter povezovanja s krajem.
Razvijamo in spodbujamo interese učencev in posledično njihovo aktivno vlogo.
Namen izvajanja projektov in drugih dejavnosti šole je vseživljenjsko učenje ter povezovanje s krajem in širšo okolico. Razvijamo in spodbujamo interese učencev in posledično njihovo aktivno vlogo v življenju in delu šole. Natančen čas izvedbe posameznih projektov bo predstavljen ob začetku vsakega meseca v obvestilu Aktivnosti in na spletni strani šole. Vodstvo šole skrbi za uravnoteženost projektov glede na področja in vsebine, časovnost, številčnost … in v povezavi z vizijo in vrednotami šole.
ZDRAVA ŠOLA
Evropska mreža Zdravih šol je nastala kot skupni projekt Svetovne zdravstvene organizacije, Sveta Evrope in Evropske unije s skupnim ciljem promoviranja zdravja v šolskem okolju.
Zdrave šole promovirajo zdravje in dobro počutje, tako učencev kot vseh zaposlenih skozi dobro načrtovan učni načrt tako na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju.
Bistveno je, da šola vključi promocijo zdravja v vse vidike vsakdanjega življenja, tako v učni načrt kot skriti učni načrt. Ena od lastnosti zdravih šol je celostni pristop.
Zdrava šola skuša vplivati na zdrav način življenja vseh, ki hodijo v šolo. Tako učence kot zaposlene skuša spodbujati, da pozitivno vplivajo na svoje (telesno, duševno, socialno in okoljsko) zdravje.
S priključitvijo naše šole v mrežo Zdravih šol se šola zaveže, da bo spodbujala uresničevanje naslednjih ciljev.
Cilji evropske mreže zdravih šol so:
1. Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.
2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učitelji med seboj ter med učenci.
3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bodo oblikovali raznovrstne pobude.
5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja
6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta zdravstvene vzgoje.
8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev.
9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji.
12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bo dejavno podprla pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje skupaj s šolami vsako leto izbere vsebinsko »rdečo nit«.
V šolskem letu 2018/19 bomo skušali slediti rdeči niti Zdravih šol »DUŠEVNO ZDRAVJE, PREHRANA, GIBANJE«.
Letos obeležujemo 25. obletnico delovanja programa Slovenska mreža zdravih šol. Dan Zdrave šole smo obeležili skupaj s tehniškim dnevom Kulturna dediščina, kjer smo na delavnicah medgeneracijsko sodelovali, skrbeli za duševno zdravje, zdravo prehrano in gibanje.
Vodja projekta: Barbara Zupančič
INOVATIVNOST
Na naši šoli poteka projekt, ki spodbuja ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost med mladimi. Letos s sloganom Mladim se dogaja. S projektom smo pričeli v šolskem letu 2013/2014. Vključenih je bilo osemnajst osmošolcev, v letošnjem letu pa so se jim pridružili tudi učenci ostalih razredov tretje triade.
Če želimo, da bo ustvarjalnost in inovativnost postala pomemben del učnega procesa, je treba poiskati pristope, ki spodbujajo in opogumljajo učence, da se bodo v šoli v večini lahko izražali inovativno. Seveda pa spodbujanje učencev, da ustvarjajo nove zamisli, predstavlja le začetni korak. Dobro idejo je treba tudi razviti, ji dati oprijemljivo obliko in jo spraviti v uporabo ter jo nekega dne tudi tržiti. Za to pa je potrebno ustrezno vodenje, čas in specifično znanje. Čeprav šola ni podjetje, je vendarle pomembno, da imajo tudi učenci priložnost ustvarjalne ideje in dosežke predstaviti in tako razvijati ter ponotranjiti inovativno ravnanje. To vključuje obvladovanje določenih faz in postopkov, ki se jih učenci lahko naučijo, če so ustrezno vodeni.
Poudarjeno je celostno učenje, ki omogoča reševanje problemov v realističnih situacijah. To pomeni, da šolsko delo ne sme biti ločeno od lokalne skupnosti in procesa produkcije. Tak proces krepi samozavest in gradi kompetenco. Na ta način se razvija kompetenca podjetnosti.
Pristop, ki ga razvijamo, temelji na konceptu, ki pomeni prehod od podjetniškega izobraževanja v smislu, „kako voditi podjetje“, k razvoju splošnih kompetenc, uporabnih v vsakdanjem življenju. Gre za zmožnost učenca, da zna idejo “spraviti” v akcijo, jo razviti in udejanjiti. Poudarjeno je spodbujanje ustvarjalnega in inovativnega reševanja problemov.
V okviru programa Spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi, ki ga izvaja SPIRIT Slovenija, javna agencija pod okriljem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, si prizadevamo na osnovni šoli razvijati kompetence mladih in sodelujočih v učnih procesih v osnovnih šolah s področja ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti.
Z aktivnostmi v okviru programa smo želeli doseči naslednje cilje:
- zagotoviti spodbujanje razvoja osebnostnih lastnosti, ki so pomembne za podjetništvo: ustvarjalnost, samoiniciativnost, sprejemanje tveganja in odgovornosti, samozavest ...,
- oblikovati osnovna znanja in stike s poslovnim svetom in s tem razumevanje vloge ustvarjalnosti, podjetnosti in podjetništva za družbo,
- spodbuditi razvijanje zavesti o podjetništvu kot družbeni kategoriji tudi zato, da se posamezniki odločajo za uresničevanje svojih idej in udejanjanja lastnih podjemov,
- zagotoviti sodelovanje vseh deležnikov in celotne družbe, kar pomeni vključevanje učencev, staršev, učiteljev, podjetij in lokalne skupnosti.
Naloge, ki smo si jih zadali, so bile nadaljevanje lanskoletnega dela in smo že imeli nekatere ideje in smernice za izvedbo.
Zares se je dogajalo. Razveselili smo se, ko nam je gospa ravnateljica namenila prostor nad zbornico. Pridobili smo svetel prostor za ustvarjanje. Nismo se srečevali samo enkrat tedensko, kot smo načrtovali na začetku šolskega leta, srečevali smo se zjutraj pred poukom, v času prostih ur in po pouku. Idej pa je bilo toliko, da smo jih kar težko dohajali in realizirali. Sodelovanje je potekalo tudi na relaciji šola - starši - lokalna skupnost. Vendar pa tudi tokrat ni šlo brez donatorjev, ki so se prijazno odzvali prošnji po pomoči. Zahvala gre: HELIOSU in gospodu Hermanu Kopaču, trgovskemu centru OBI in gospe Marjeti Kokalovič ter podjetju BEMA TRADE d. o. o.
Zavihali smo rokave in s sodelovanjem gospe Starčeve prebarvali stene. Vzdušje je postalo še bolj veselo, optimistično in pozitivno. Nastali so čudoviti lampijoni, ki so v mesecu decembru krasili trg v Velikih Laščah. Ves čas pa je nastajala tudi šolska maskota – POPSZI. Veliko smo naredili sami, pri šivanju pa nam je pomagala gospa Leščanec. Zakaj takšno ime? Prav zato, ker naša šola razvija vrednote: poštenost, odgovornost, prijateljstvo, spoštovanje, znanje in seveda inovativnost. Lahko bi rekli, da imajo te vrednote prav vsi učenci, ki so se družili in ustvarjali. Prav POPSZI pa je na zaključni prireditvi prvič pospremil v šolo bodoče prvošolce.
Moja vloga je bila na začetku zelo velika. Pripravila sem vsebinski in časovni načrt, ustrezno klimo in s svojim znanjem in veščinami pritegnila posameznike, da bi k delu pristopili zaradi svoje radovednosti, da bi bili pri delu vztrajni, pri tem lahko uporabili svojo domišljijo, bili disciplinirani in bi radi sodelovali. Trudila sem se, da načrtujem pouk, kjer ne bodo učenci le izvajalci mojega natančno izdelanega scenarija, ampak, da organiziram dejavnosti, ki podpirajo sodelovalno delo, in da lahko kritično izrazijo in realizirajo svoje ideje. Imela sem veliko srečo, da so učenci pristopili zelo zrelo in so bili ves čas aktivni, pri tem pa razvijali kompetence, kot so znanje, veščine in osebnostne značilnosti.
OJ, VESELI ZIMSKI ČAS,
KO PRIHAJA SPET MED NAS
DOBER IN PRIJAZEN MOŽ,
KI DARIL 'MA ZVRHAN KOŠ.
SMREČICE OKITIMO,
LUČICE PRIŽIGAMO,
RAJAMO, PREPEVAMO,
SREČO, RADOST VOŠČIMO.
(B. Oblak)
Prav ta pesem se je 4. decembra zgodila na trgu v Velikih Laščah. Gospa ravnateljica in vsi, ki smo aktivno sodelovali v projektu Inovativno reševanje problemov, smo imeli priložnost, da prižgemo del lučk in lampijone, ki krasijo naš kraj. Le te smo skupaj z učenci izdelovali prav v okviru tega projekta.
Pri prvem stisku stikala sta gospod župan Anton Zakrajšek in Jure obarvala trg v modro barvo. Sledilo je ponovno odštevanje. Tokrat je prižgala lučke gospa ravnateljica mag. Metoda Kolar, pridružile pa so se ji tudi Ula, Petra in Saša. Sledil je še prižig lučk pri glasbeni šoli in pred osnovno šolo, lampijoni pa so zasvetili tudi v Trubarjevem parku.
Želimo vam, da bi vam te lučke pregnale skrbi in slabo voljo in ne pozabimo, malenkosti so tiste, ki nas naredijo zadovoljne in srečne. Pa veselo in pogumno v leto 2016.
V mesecu januarju smo pričeli zbirati ideje za izdelavo klopi iz palet. Naredili smo osnutke in načrt, ter se lotili dela. Vesela sem, da so se v sam proces vključili tudi starši učencev, ki obiskujejo projekt. Še posebna zahvala gre gospodu Andreju Vidmarju, ki je pomagal pri pridobivanju materialov in pri sami izvedbi ter gospodu Brinjšku, ki je naredil in pripeljal palete.
Ena klop je že narejena in tudi zelo obiskana. Zdaj so na vrsti še nove. Nekaj klopi bomo naredili tudi v okviru OPB za sedenje pred šolo.
Vodja projekta: Veronika Lipovec
