Tako kot na vsem ozemlju današnje Slovenije je tudi šolstvo v naših krajih zraslo iz cerkvenih potreb. Na ozemlju današnjih Velikih Lašč so imeli v 13. stoletju stiški menihi svoje posestvo in pristavo; že leta 1230 je tu menda bival "Herrandus magister in Lassis" (Debeljak, 1982: 57). Ta magister ni bil samo oskrbnik samostanske kmetije, ampak pravi menih – učitelj, ki je skrbel predvsem za izobrazbo duhovskega naraščaja. Torej učitelj, o šoli ne vemo nič.

Razvoj šolstva na celotnem slovenskem ozemlju v današnjem pomenu besede je povezan z našim rojakom Primožem Trubarjem: leta 1564 je namreč v svoji knjigi o novem (protestantskem) cerkvenem redu Cerkovni ordningi zapisal protestantsko zahtevo, DE POVSOD V MEJSTIH, V TRGIH INU PER FARAH se imajo latinske, nembške inu slovenske šule gori narediti. To zahtevo je tudi razložil: Obena dežela, ne mejsto ne gmajna ne mogo prez šul, prez šularjev inu prez vučenih ludi biti, ne deželskih ne duhovskih riči prov rovnati ne obderžati ... (Trubar, 85). Hkrati z razvojem nabožne književnosti v narodnem jeziku so si protestanti namreč prizadevali za širjenje znanja branja in pisanja med ljudstvom, kar je spodbudilo zamisel o osnovnem šolstvu.

O začetkih šole v Velikih Laščah lahko le sklepamo: 1759. leta je namreč tu v mrliško knjigo vpisana smrt učiteljeve devetletne hčerke Marjane; njen oče, učitelj Anton Ranilovič, je umrl 1783 (Jagodič, 1986: 17). Če je bil leta 1759 v Velikih Laščah učitelj, je bila verjetno enkrat med leti 1750 in 1759 torej tudi že šola. Bila je menda lesena, prej mežnarija. To je bilo še v času pred ponovno oživitvijo osnovnega šolstva s prosvetljenskimi terezijanskimi šolskimi reformami, ko se je splošna izobrazba postopoma vse bolj uveljavljala (Enciklopedija, 1998: 202).

Marija Terezija je leta 1774 potrdila Splošni šolski red, prvi splošni zakonodajni akt o osnovnem šolstvu v avstrijskih deželah, ki je bil podlaga za reformo, s katero je država prevzela temeljno pobudo za razvoj osnovnega šolstva in na Slovenskem prvič namenila šolo vsem otrokom, ne le izbranim. Splošni šolski red je na novo opredelil tudi učiteljski poklic: poleg dotedanjih duhovnikov so lahko učiteljevali tudi laiki z ustrezno izobrazbo (Enciklopedija, 1999: 236).

1819 so v Velikih Laščah dozidali sobo za učitelja, učilnica je bila podprta s tramovi.
1831 je bila zgrajena nova pol lesena, pol zidana šola. To šolo sta obiskovala tudi znamenita rojaka Fran Levstik in Josip Stritar. Oba se v svojih delih spominjata učitelja Janeza Juvanca (rojenega 1816. leta na Hrustovem, pozneje poročenega s Stritarjevo sestro Marjeto).
1857 je pol lesena, pol zidana šola pogorela, pouk se je nadaljeval v obokani stavbi (h. št. 17), tudi učitelj Janez Juvanc je stanoval v tej hiši.
1859 so predvsem po zaslugi velikolaškega vikarja Janeza Brodnika (1813 Ponikve–1879 Žužemberk), zgradili v bližini cerkve za takrat kar veliko enonadstropno šolsko poslopje. Janez Brodnik je zbral ves denar in zidal v lastni režiji (Občina [El. vir]). 1
1862 je prišel v Lašče za učitelja Josip Pavčič (1844 Škocjan pri Turjaku–1895 Vel. Lašče), tu je učiteljeval do smrti, torej dobrih 30 let. Pisal je tudi šolsko kroniko, in to od 1830 naprej, a je žal 1943 pogorela.
1863 je šola postala dvorazredna, podučitelj je postal Josip Odar. Od tega leta do prve svetovne vojne je bila na šoli tudi zlata knjiga.

Do večjih sprememb šolstva na Slovenskem je prišlo leta 1869, ko je izšel Tretji državni [avstrijski] osnovnošolski zakon. Ta je povsem na novo organiziral šolstvo v avstrijskih deželah: uvedena je bila osemletna šolska obveznost, šolanje pa je potekalo na petletni ljudski šoli, nato pa na triletni višji ljudski šoli, na meščanski šoli ali v nižjih razredih realke oziroma gimnazije. Pri teh velikih spremembah je sodeloval naš rojak (ob tem se spomnimo na čas reformacije in Primoža trubarja!), tokrat Janez Hočevar (1829 Velike Lašče–1889 Ljubljana), upravni jurist, vladni svetnik in referent za upravno-gospodarske šolske zadeve, pa tudi Levstikov sodobnik in prijatelj. Bil je tisti, ki je poskrbel za »vse izvršitvene naredbe« h kranjskim ljudskošolskim zakonom, ki jih je bilo potrebno oblikovati na podlagi avstrijskega državnega zakona.
1872 je bila na velikolaški šoli ustanovljena šolska knjižnica. Učitelj Josip Pavčič je v imenu šolske mladine spisal list "Klic prijateljem in podpornikom šole", potem pa so otroci po hišah zbirali knjige in 28. marca 1872 je bila slovesna otvoritev šolske knjižnice (Jagodič, 18).
1879 je šola postala trirazredna (znana učitelja Karel Simon, Franc Štefančič).
1884 je šola dobila vrt (župnik Frelih je za nižjo ceno za ta namen prodal njivo), pouk je bil tudi v Hrvatovi hiši (potem Andoljškova).
Pod vodstvom Josipa Pavčiča starejšega se je velikolaška šola precej dobro razvila, v Velikih Laščah je učiteljeval od 11. 11. 1862 do smrti 27. 2. 1895, skrbel pa je tudi za cerkveno petje in godbo. Bil je torej tudi organist in cerkveni glasbenik. Kot učitelj je užival velik ugled in priljubljenost. Po njegovi zaslugi je šola po razpadu bralnega društva dobila veliko knjig in lep klavir (Bantan, 1991).
Tudi njegov sin, Josip Pavčič mlajši (1870 Velike Lašče–1949 Ljubljana), je po končanem učiteljišču nekaj časa služboval v Velikih Laščah, nato v Ljubljani. Ker je po očetu podedoval glasbeno nadarjenost, je študiral tudi glasbo in postal priznan slovenski glasbenik.
1889 je podobar in kamnosek Franc Jontez naredil šolski vodnjak za majhno ceno 315 goldinarjev. Bil je tudi eden prvih, ki je izdeloval didaktične igrače za popestritev dela v šoli.
1904/1905 je bilo na šoli 520 učencev, 1. razred (204 učenci) je poučevala Ana Šuflaj, 2. razred Leopoldina Tomšič, 3. razred pa Konrad Fink in Franc Štefančič (šolski vodja).

1914/1915: 28. junija 1914 je bila mobilizacija, zato se je pouk, ki se je začel 17. septembra oziroma na kmečkih območjih 28. septembra, prekinil in se nadaljeval šele 3. novembra 1914, pa še tega so v drugi polovici januarja ovirale hude snežne razmere.
Med prvo svetovno vojno so otroci ostajali doma kot delovna sila, šolo pa je večkrat zasedlo vojaštvo.
1919/1920: šolsko leto je trajalo od 16. septembra do 15. julija. Praznovati so začeli nove praznike (narodno ujedinjenje 29. oktobra, Vidov dan 28. junija, rojstni dan kralja Petra I 12. julija ...
1928 je krajevni šolski odbor odkupil enonadstropno hišo (tudi vrt in hlev) notarja Smodeja – prezidali so 2 učilnici spodaj, v nadstropju pa nadučiteljevo stanovanje.
Pred drugo svetovno vojno je bila velikolaška šola šestrazredna z dvema vzporednicama.

 

Šola v Velikih Laščah in njene podružnične šole med drugo svetovno vojno v knjigi GRADIVO za zgodovino NOB občine Ljubljana Vič – Rudnik

Velike Lašče: aprila 1941 je italijansko vojaštvo zasedlo novejšo, maja 1941 pa še starejšo šolsko zgradbo. V letu 1942 je bil pouk zelo skrčen, v Velikih Laščah se je začelo koncentrirati vojaštvo. Trg je bil obdan z žico, ob vhodu [vhodih?!] v trg so bili zgrajeni bunkerji. Po kapitulaciji Italije so bile od 14. septembra do 1. novembra 1943 Velike Lašče svobodne. Staro šolsko zgradbo so partizani v decembru 1943 iz obrambnih razlogov požgali. Novejša zgradba velikolaške šole je bila manj poškodovana, pouk pa je potekal tudi v Ščiti ... V šolskih letih 1943/44 in 1944/45 sploh ni bilo pouka. Šolska knjižnica je bila popolnoma, učiteljska pa 80-odstotno uničena. Učiteljica Frančiška Brodnik je bila internirana, učitelj Anton Strah odpeljan v taborišče v Kočevju (527, 532-533).
Dvorska vas: pouk je bil prekinjen od septembra 1943 do maja 1944 zaradi pomanjkanja drv. Šolskega upravitelja Viljema Nanuta [poudarila M. L.] so 28. julija 1942 aretirali, ga obsodili na smrt, nato pomilostili in ga odpeljali v internacijo. Šolska zgradba je ostala cela (528-529).
Krvava Peč: 19. marca 1942 so okupatorji požgali Krvavo Peč, 23. julija 1942 so vas popolnoma porušili (530).
Karlovica: pouk je bil večkrat oviran, januarja 1944 so partizani šolo požgali, v šolskem letu 1944/45 pa pouka sploh ni bilo (530).
Mohorje: z ukazom partizanskega poveljstva je bil 22. januarja 1943 pouk prekinjen. Šolsko poslopje so iz varnostnih razlogov požgali partizani. Šolo za 20 preseljenih mohorskih učencev so Italijani ustanovili v privatni hiši na Rašici. Konec oktobra 1943 se je šola vrnila na Mohorje, v šolskem letu 1943/44 je bil pouk samo od 1. aprila do 5. julija 1944. Pouk je bil v privatni hiši, v učilnici pa je bil rajonski odbor Velike Lašče. Šolsko poslopje je bilo delno požgano (530).
Rob: 6. decembra 1941 so Italijani zasedli obe šolski zgradbi. Do 3. januarja 1942 ni bilo pouka. 3. decembra 1943 so šolsko poslopje požgali partizani in pouka do osvoboditve ni bilo, pričel se je šele 17. decembra 1945 v privatni zgradbi (531).
Turjak: šolska zgradba je bila močno poškodovana. Vojaštvo je večkrat vdrlo v poslopje. V njem je večkrat prenočevalo prehodno vojaštvo (532).

 

Po drugi svetovni vojni so šolo v Velikih Laščah (bivšo Smodejevo hišo) še nekajkrat prezidali, iz zbiralnice mleka naredili šolsko kuhinjo, kasneje (1968, ko se je v stavbo preselil vrtec), so kuhinjo podrli in tam naredili peskovnik za otroke.

1945/1946 – začetek šolskega leta 15. oktobra, konec 30. junija; nameščene naslednje učiteljice: Jožefa Gregori, Matilda Skršič, Vera Jurak, Ana Valenčič, Mira Mejač, Milica Valenčič.
1946/1947 – na šoli 260 učencev. Namesto Ane Valenčič prišel učitelj Stane Štrukelj, ki je prevzel upraviteljske posle. Veliko pomanjkanje učil, učnih knjig, zemljevidov.
1947/1948 – 223 učencev, 4. 2. 1948 prevzel upraviteljske posle Jože Smolej. Praznovanje novega leta (novost) in 1. maja.
1949/1950 – v petih razredih le 186 učencev, učitelj Niko Valjavec iz Dobrepolja je pričel poučevati ruščino. 19. maja 1950 je Ministrstvo za prosveto sedemletno šolo Velike Lašče preimenovalo v nižjo gimnazijo. Šola je imela tudi mlečno kuhinjo, prva kuharica Marija Debeljak.
1950/1951 – 29. novembra 1950 je bila slovesna otvoritev dvorane in prvo predvajanje filma v Velikih Laščah (Zlati kljunček).
1951/1952 – 8. junija 1952 slovesno odkritje spomenika Primožu Trubarju na Rašici, zbranih 1500 ljudi. Marca so se dijaki udeležili prvih okrajnih smučarskih tekem v Grosupljem, prvo tekmovanje v Velikih Laščah pa je bilo junija v atletiki.
1952/1953 – vpisanih 261 učencev, na šolo prideta Franja Čučulovič in predmetna učiteljica slovenskega, srbohrvatskega in ruskega jezika Marija Potokar.
1953/1954 – novi učiteljici Genovefa Osmak, Olga Eržen (namesto Milice Valenčič); čez poletje potekale priprave na ustanovitev vrtca, z delom pričel 3. januarja 1954, prva vzgojiteljica Marija Koprivec.
1954/1955 – upravitelj postane Niko Valjavec. V vrtcu 12 otrok.
1959/1960 – nova učilnica v garderobi zadružnega doma. Velike Lašče so priključili Občini Ljubljana Vič – Rudnik.
1960/1961 – na šoli 332 otrok.
1965/1966 – na centralni šoli in podružnicah skupaj 495 učencev.
1966/1967 – zgrajena nova šola na bivšem sadnem vrtu, arhitekt Oton Gaspari, igrišče ob šoli; odločili so se za poimenovanje šole po Primožu Trubarju. LRS je brezplačno odstopila lesen kip Primoža Trubarja, diplomsko delo kiparja Toneta Kralja.
1967/1968 – 10. septembra 1967 odprtje nove šole, odprl jo je Janko Rudolf, podpredsednik LRS, slavnostni govor je imel ravnatelj šole Niko Valjavec. Šola je ob tej priložnosti dobila tudi TV-sprejemnik.

V počastitev 100-letnice osemletne splošne šolske obveznosti je 1971. leta izšla knjiga Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970. Podatki o velikolaški šoli v knjigi so zanimivi predvsem zaradi podatkov o podružničnih šolah, saj je bila večina od njih kmalu po tem času ukinjena, in tudi zaradi natančnega prikaza (kadrovskega) stanja šole v šolskem letu 1969/1970 (Osnovna, 558, 574–577):

OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA, VELIKE LAŠČE, Velike Lašče 54, pošta Velike Lašče. Ustanovljena 1770; sezidana 1863; na novo sezidana 1967. Centralna šola: 11 oddelkov; nekombinirani pouk; dve izmeni. Učencev: 154 m + 124 ž = 278. 19 pedagoških delavcev (Valjavec Niko, Jamnik Matija, Kokošinek (Jelenc) Sonja, Kristan (Šrajer) Aleša, Perhaj (Potokar) Marija, Šega (Cvar) Vida, Eržen Olga, Ivanc Franc, Lango Franja, Rejc (Šega) Marta, Samec Danica, Sever Alojz, Škoda Marija, Venturini Martina, Vrh Danica, Zadnik (Istenič) Marija, Sajovic Ariadna, Sajovic Marjan, Sedej (Centa) Frančiška ter 6 drugih zaposlenih: Valjavec (Veble) Majda (rač.), Stane (Brlan) Albina (taj.); Venturini (Mazi) Malči (kuh.); Kaplan Alojz (kurj.); Mavsar (Jaklič) Iva (snaž.); Lovšin (Petrič) Silva (snaž.)

Poleg centralne šole je v publikaciji navedenih še sedem podružničnih šol (PŠ). Z zvezdico so označene tiste PŠ, ki so bile do leta 2014 že ukinjene. Kdaj je bila ukinjena posamezna PŠ, je razvidno iz pregleda zgodovine šole od sedemdesetih let naprej.

Osnovna šola Primoža Trubarja, Velike Lašče – podružnica:
*DVORSKA VAS, Dvorska vas 36, pošta Velike Lašče. Ustanovljena 1926. Podružnična šola; 1 oddelek; kombinirani pouk; dve izmeni. Učencev: 11 m + 6 ž = 17. 1 učiteljica (Knavs (Brišar) Frančiška).
*KARLOVICA, Karlovica 5, pošta Velike Lašče. Ustanovljena 1923. Podružnična šola; 1 oddelek; kombinirani pouk; dve izmeni. Učencev: 16 m + 11 ž = 27. 1 učiteljica (Jaklič (Ivanc) Anica).
*KRVAVA PEČ, Krvava peč 5, pošta Rob na Dolenjskem. Ustanovljena 1927. Podružnična šola; 1 oddelek; kombinirani pouk; ena izmena. Učencev: 5 m + 1 ž = 6. 1 učiteljica (Usenik (Škulj) Anica).
*MOHORJE, Mohorje 1, pošta Rob na Dolenjskem. Ustanovljena 1922. Podružnična šola; 2 oddelka; kombinirani pouk; dve izmeni. Učencev: 7 m + 13 ž = 20. 2 učitelja (Barovič (Grabnar) Slavka, Grčar Igor).
ROB, Rob 1, pošta Rob na Dolenjskem. Ustanovljena 1870, sezidana 1869. Podružnična šola; 1 oddelek; kombinirani pouk; dve izmeni. Učencev: 13 m + 15 ž = 28. 1 učiteljica (Lenič (Zalokar) Marija)
TURJAK, Turjak 10, pošta Turjak. Ustanovljena 1901. Podružnična šola, 1 oddelek; kombinirani pouk; ena izmena. Učencev: 15 m + 3 ž = 18. 1 učiteljica (Zgonec (Šuštarič) Marija)8PŠ Turjak, 1968


7PŠ Turjak po prenovi 2002

*VELIKI OSOLNIK, Veliki Osolnik 14, pošta Rob na Dolenjskem. Ustanovljena 1945. Podružnična šola; 1 oddelek; kombinirani pouk; ena izmena. Učencev: 1 m + 4 ž = 5. 1 učiteljica (Centa Valerija).

1970/1971 – zadnje šolsko leto PŠ KRVAVA PEČ, ukinjena 29. 6. 1971. Zadnja učiteljica Anica Usenik je šla po ukinitvi PŠ Krvava Peč službovat na OŠ Vrhovci.
1971/1972 – nova matematika v 1. razredu.
1973/1974 – na šoli 420 otrok, od tega 100 na podružničnih šolah; uvedeno podaljšano bivanje; izpeljana šola v naravi v Pacugu.
1974/1975 – na predmetni stopnji se je začel pouk nove fizike; zadnje šolsko leto na PŠ DVORSKA VAS, 1975 ukinjena (najprej je bila mišljena začasna ukinitev (manj učencev, preselitev učiteljice), a je bila dokončna), zadnja učiteljica Frančiška Knavs.
1975/1976 – učiteljica z ukinjene PŠ Dvorska vas Marija Knavs je začela poučevati 4. razred na centralni šoli.
1981/1982 – 19. septembra sodelovanje na slovesnosti v Dolnjih Retjah ob 150-letnici rojstva Frana Levstika; kulturni dom v Velikih Laščah poimenovan po Levstiku; poleg šole zgrajena nova telovadnica.
1982/1983 – upokoji se ravnatelj Niko Valjavec (31. marca 1983). Leta 1998 je v publikaciji ob 240-letnici šolstva v Velikih Laščah, ravnatelj Edi Zgonc o Niku Valjavcu napisal (240 let: 2):
Ravnatelj Niko Valjavec je bil tisti, ki je vpeljal otroški vrtec, zgradil leta 1967 novo šolo in opravljal zapleteno organizacijo dela sedmih podružničnih šol.
1985/1986 – 150-letnica Stritarjevega rojstva, ob tem na šoli srečanje mladih literatov, v šolski avli ob tem razstava šolskih glasil občine Ljubljana Vič – Rudnik. 400-letnica smrti Primoža Trubarja.
1986/1987– se upokoji ravnateljica Marija Perhaj (30. aprila 1987). Tudi o njej ravnatelj Edi Zgonc kasneje, leta 1998 (prav tam), zapiše:
Izjemna kot učiteljica in ravnateljica je bila gospa Marija Perhaj, ki je v šolo in v kraj vpeljala neprecenljive kulturne vrednote, ki so nujnost in osnova preteklosti, sedanjosti in prihodnosti vzgojno-izobraževalnega dela.
1987/1988 – začne ravnateljevati Edi Zgonc (24. avgusta 1987), uvede ekskurzije k zamejskim Slovencem: 6. razred: Avstrija, 7. razred: Italija, 8. razred: Madžarska (Porabje); uvede zlato knjigo odličnjakov.
1988/1989 – zadnje šolsko leto PŠ MOHORJE, ukinjena 1989, zadnji učitelj Igor Grčar.5PŠ Mohorje, 1968


Ravnatelj Edi Zgonc uvede precej novosti, med njimi: šolski prevoz za vse učence, oddaljene več kot 4 km; dva glavna odmora – enega za malico, enega za rekreacijo; tesnejše povezovanje šole z okoljem; začetek prvih korakov »računalniškega opismenjevanja«; gradnja štirih novih učilnic v nadstropju in šolske kuhinje.
1989/1990 – na centralni šoli uveden enoizmenski pouk; na PŠ Rob se upokoji dolgoletna učiteljica Minka Lenič, poučevati pa začne Igor Grčar, učitelj z ukinjene PŠ Mohorje.
1990/1991 – na PŠ Turjak se upokoji dolgoletna učiteljica Marija Zgonec; zadnje šolsko leto za PŠ VELIKI OSOLNIK, ukinjena 1991, zadnja učiteljica na PŠ Veliki Osolnik Valerija Ponikvar.10PŠ Veliki Osolnik, 1968

 

1991/1992 – vodenje PŠ TURJAK prevzame učiteljica Metoda Kolar, tu pa začne poučevati tudi Valerija Ponikvar z ukinjene PŠ Veliki Osolnik.
1995 – izide Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji z načeli, ki določajo teoretični okvir za preoblikovanje javnega šolstva.
1996/1997 – sklep MŠŠ o dograditvi treh učilnic (RS – prizidana učilnica v pritličju in učilnice za RS v nadstropju). Leta 1996 začne veljati nova šolska zakonodaja.
1998/1999 – Novost: »publikacija šole« – ob začetku šolskega leta vsak učenec dobi knjižico s pomembnimi podatki o šoli in šolskem letu. 2. novembra 1998 ustanovljena šolska projektna skupina za uvajanje devetletne osnovne šole.
1999/2000 – poskusno uvajanje programa devetletne osnovne šole v 1. razred (novosti: zgodnejše všolanje otrok (s 6. letom), v 1. razredu polovico časa v razredu prisotna vzgojiteljica, opisno ocenjevanje (1.–3. razreda) eno leto daljše šolanje (1.–9. razreda), vključevanje otrok s posebnimi potrebami, v višjih razredih tudi identifikacija nadarjenih otrok in delo z njimi ...).
2002/2003 – uvajanje devetletke v 4. razred. Zadnje šolsko leto na PŠ KARLOVICA, ukinjena 24. junija 2003, zadnja učiteljica Dragica Zakrajšek.4PŠ Karlovica, 1968


2003/2004 – učiteljica Dragica Zakrajšek z ukinjene PŠ Karlovica začne poučevati na PŠ Rob. 6Stavba, v kateri deluje PŠ Rob, 1968

Uvajanje programa devetletne osnovne šole v 5. in 7. razred (učenci iz 5. razreda osemletke gredo v 7. razred devetletke). V 7., 8. in 9. razredu devetletne osnovne šole imajo učenci poleg rednih tudi izbirne predmete, ki jih izberejo glede na svoje zanimanje in svoje sposobnosti. Z izbirnimi predmeti poskuša devetletka vsakemu učencu pomagati razviti njegovo »močno« področje, v prihodnje (od šolskega leta 2014/2015) si bodo neobvezne izbirne predmete postopoma lahko izbirali tudi učenci od 4. razreda naprej). Šola to leto na predlog Zavoda RS za šolstvo postane mentorska šola za uvajanje devetletne osnovne šole.
6. januarja 2004 slovesno odprtje novega vrtca z imenom »Vrtec Sončni žarek«, zgrajenega na pobočju pod šolskim igriščem. Stavba »starega« vrtca, še prej »stare šole« (bivše Smodejeve hiše) pa postane domovanje oddelka Glasbene šole Ribnica.
2004/2005 – uvajanje programa devetletne osnovne šole v 6. in 8. razred. Osnovno šolo zaključijo zadnji osmošolci osemletne osnovne šole.
2005/2006 – uvajanje programa devetletne osnovne šole v 9. razred, prvo leto popolne devetletne osnovne šole v Velikih Laščah.
2007/2008 – »Trubarjevo šolsko leto«, šolsko leto v času praznovanja 500-letnice rojstva Primoža Trubarja. Na slovesnem odprtju novega objekta s športno dvorano, šolsko knjižnico, z multimedijsko učilnico in zobno ordinacijo 25. januarja 2008 je župan Anton Zakrajšek skupaj z ministrom za šolstvo in šport dr. Milanom Zverom ter z ravnateljem šole Edijem Zgoncem prerezal vrvico ter tako predal v uporabo eno največjih občinskih investicij v zadnjih desetih letih. Osrednja kulturna prireditev na šoli v počastitev 500. obletnice Trubarjevega rojstva je bila 18. aprila 2008. Na njej je sodelovalo in se družilo 13 osnovnih šol iz krajev, ki so na kakršenkoli način povezani s Primožem Trubarjem.
31. avgusta 2008 se upokoji ravnatelj Edi Zgonc. Ob slovesu je napisal (Publikacija, 2008: [4]), da se svojega odhoda s šole po 21 letih prav nič ne veseli, ker se je na šoli kljub nekaterim stresnim situacijam imenitno počutil. V času njegovega ravnateljevanja je šola v Velikih Laščah praznovala tudi 240-letnico.
2008/2009 – mag. Metoda Kolar začne 1. septembra 2008 opravljati delo ravnateljice na šoli (na šoli, in sicer na PŠ Turjak, je učiteljevala že v letih 1980–1996, v letu 1991 pa prevzela tudi vodenje te šole; v času 1996–2008 je bila zaposlena na Zavodu RS za šolstvo. Pri vodenju šole si prizadeva ohranjati in razvijati oblike in metode dela ter dejavnosti, ki so se v zadnjem času izkazale kot kakovostne in uspešne, poleg teh pa razvijati tudi nove. Želi, da šola s svojimi učenci daje karakter kraju, poudarja odgovornost šole za bodočnost: šola mora mladim ljudem privzgojiti kulturo komunikacije, spoštljivost in odgovorno ravnanje do sebe, do drugih, do drugačnih, doslednost pri opravljanju obveznosti, predvsem pa naj bi učencem postalo znanje vrednota.
2010/2011 – prvi šolski dan otvoritev preurejene zbornice ter preurejenih pisarn uprave. Tretjega septembra 2010: otvoritev prenovljenih prostorov na ukinjeni PŠ Karlovica za dva oddelka vrtca Sončni žarek.
2013/2014 – nove učilnice: šola je pridobila sedem novih učilnic, tri kabinete, dve pisarni in dvigalo. Prenovljenih je bilo 276 m2, na novo pridobljenih pa 376 m2 površin, šola je tako poleg 18 učilnic dobila še tri.3OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče po energetski sanaciji 2014

Slovesno odprtje novih prostorov 30. januarja 2014 je bilo združeno s praznovanjem 60-letnice otroškega vrtca.

Podatke zbrala in uredila Marija Lušin

Velike Lašče, november 2014


VIRI IN LITERATURA

BANTAN, M. (1991). Glasbeno življenje v Velikih Laščah: diplomska naloga. Ljubljana: Pedagoška akademija.
DEBELJAK, J. (1981). Popotovanje k Levstiku. Maribor: Obzorja.
DEBELJAK, J. (1982). Park kulturnikov v Ribnici. Ribnica: Skupščina občine, 57–59.
240 [DVESTO štirideset] let šolstva v Velikih Laščah: drobci iz šolske kronike. (1998). [Ur. E. Zgonc; sodelavci pri zbiranju
gradiva S. Kokošinek ... [et al.]. Velike Lašče: OŠ Primoža Trubarja.
ENCIKLOPEDIJA Slovenije. (1987–2002). 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Knj. 12 (1998). Slovenska n–Sz, 202.
Knj. 13 (1999). Š–T, 85–88, 236.
Fajfar, S. (2014). Nove učilnice v OŠ Primoža Trubarja. DELO [Elektronski vir], sre., 29. 01. URL:
http://www.delo.si/novice/slovenija/nove-ucilnice-v-os-primoza-trubarja.html (Obiskano 8. 5. 2014).
GRADIVO za zgodovino NOB občine Ljubljana Vič – Rudnik (1977). Ljubljana: Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV
Ljubljana Vič – Rudnik.
Jagodič, J. (1986). Zgodovinski utrinki. V: VELIKE Lašče: zbornik [ob 400-letnici Trubarjeve smrti]. [Uredniški odbor Janez
Gruden (gl. ur.) ... et al.]. [Velike Lašče: s. n.], 3–32.
Melik, V. (1970). Slovenci in nova šola. V: OSNOVNA šola na Slovenskem 1869–1969. [Ur. Vlado Schmidt, Vasilij
Melik in France Ostanek]. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 3–63.
OBČINA Velike Lašče [Elektronski vir]. Janez Brodnik. URL: http://www.velike-lasce.si/velikolaska-dezela/velikolaski-
razumniki/janez-brodnik.html (Obiskano 29. 4. 2014).
OSNOVNA šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970, (1971). 1. knjiga. Ljubljana: Zveza pedagoških društev Slovenije,
Izobraževalna skupnost SRS, Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani, 558, 574–577.
OSNOVNA šola [in vrtec [Sončni žarek]] Primoža Trubarja (Velike Lašče)
Publikacija Osnovne šole Primoža Trubarja velike Lašče: šolsko leto 1998/1999,
Publikacija o devetletki: 1999/2000,
Publikacija: 1999/2000, 2000/2001, 2000/2001, devetletka 2001/02, osemletka 2001/02, [osemletka, devetletka] 2002/03, 2003/04, 2004/05, 2005/06, 2006/07, 2007/08, 2008/09, 2009/10, 2010/11, 2011/12, 2012/13, 2013/14.
Schmidt, V. (1970). Osnovna šola in osnovnošolska zakonodaja pred sto leti. V: OSNOVNA šola na Slovenskem: 1869–
1969. [Ur. V. Schmidt, V. Melik in F. Ostanek]. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 9–29.
SLOVENSKI biografski leksikon 1 [Elektronski vir]. Ljubljana: ZRC SAZU. Hozhevar Janez. URL:
http://ezb.ijs.si/fedora/get/sbl:0819/VIEW/ (Obiskano 13. 5. 2013).
TRUBAR, P. (1986). Trubarjevo berilo. [Sest. J. Javoršek; Trubarjeva nemška besedila prev. J. Rajhman in M. Rupel]. Trst:
Založništvo tržaškega tiska; Celovec: Drava.