V okviru akcije Invalid to sem jaz nam je svojo življenjsko zgodbo z naslovom Življenje brez ene noge predstavil naš nekdanji učenec Tomi Jakša. Pri 18 letih mu je življenje naložilo težko preizkušnjo, ki jo je s svojo voljo in pozitivno naravnanostjo uspešno premagal.
S pozitivnim odnosom je nagovoril in navdušil učence, da ne smejo obupati.
Po obisku so po razredih potekali pogovori in aktivnosti, vse pa lahko strnemo v eno misel: Ko nam bo težko, bi bili radi kot Tomi.
Janja Samsa
Tomi nam je povedal, kako se mu je zgodila bolezen. Imel je devet operacij in odstranili so mu del noge. Bilo mu je težko, a ni obupal, saj je imel ob sebi družino in prijatelje za podporo. S tem nam je želel povedati, da nikoli ne smemo obupati.
Ivana Centa, 4. a
Tomi nam je povedal, da ne smemo nikoli obupati. Ko gremo h komu na obisk v bolnišnico, nikoli ne smemo reči, da je ubogi, lahko pa mu povemo kakšen vic.
Peter Starič, 4. a
Pri 18 letih je dobil raka. Devet mesecev je bil v bolnišnici. Jemal je tako zdravilo, da so mu izpadli lasje. Ima tako prijazne sorojence, da so se takrat tudi oni pobrili. Razložil nam je tudi nekatere besede, ki jih uporabljajo zdravniki.
Lilia Šeruga, 4. a
Tomi ni obupal in si je zastavil cilje. Eden od teh je bil, da bo postal športnik in uspelo mu je.
Žan Košir, 4. a
Obiskal nas je domačin Tomi Jakša. Zaradi hude bolezni je izgubil nogo pri osemnajstih letih. Morali so mu jo odrezati. Nepredstavljivo! Jemati je moral zelo močna zdravila, ki so mu pomagala, po drugi strani pa močno izčrpala. Izpadli so mu tudi lasje. Kljub hudi preizkušnji ni obupal. Ves čas mu je bila v oporo družina. Njegov cilj je bil še vedno ta, da konča šolanje in je uspešen športnik. Oboje mu je z močno voljo tudi uspelo. Pa ne samo to. Postal je prvi operativni gasilec brez noge pri nas. Zelo je aktiven in svojo dobro voljo in optimizem širi povsod kjer se pojavi.
Hvala, da si z nami delil svojo zgodbo. Res si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi to doletelo mene.
Filip Hrovatin, 4.b